Borut Corleone z orožjem za množično izbrisevanje

Težko si je predstavljati našega dobrodušnega premiera, da bi ponoči, ko zatisne oči, sanjaril o nepreglednih poljih centrifug za bogatenje urana, kot to morda počne kak njegov kolega na drugem koncu sveta.

A dogodki zadnjih tednov so mu v roke potisnili orožje za množično uničevanje, s katerim lahko opravi z večjim delom politične konkurence. Imenuje se večinski volilni sistem.

Do sedaj ni bilo videti realnih možnosti, da bi se Janši in Pahorju pri takšnem projektu pridružila še katera od manjših strank in omogočila potrebno ustavno večino. Razumljivo, za majhno stranko bi to pomenilo mučeniško samouničenje. A Jelinčič je sedaj jasno povedal, da se na političnem bazarju da dogovoriti. Za marsikaj. Ker se bliža penzija, morda tudi za podporo večinskemu sistemu (kot primerna kompenzacija za žrtvovanje stranke pride na pamet kakšno ambasadorsko mesto).

Pahor bi tako z eno drzno potezo izbrisal pol ducata strank in pometel s konkurenco na svojem krilu političnega spektra. Vsi Pahorjevi tekmeci bi bili degradirani na raven izbrisanih. Ostala bi dva, ki se kot kaže kar dobro razumeta: Pahor in Janša.

Da se bosta levica in desnica v naslednjih desetletjih enakomerno izmenjavali na oblasti, je dejstvo. Precej bolj gotovo kot to, kdo bo na čelu posamezne opcije v vsakem mandatu. Pahor lahko odigra tako, da bo s svojo stranko nesporni vodja levice še dolga leta.

V filmu Boter je sprva videti, da si je mladi Corleone obul prevelike čevlje. Omrežje starih fantov je prepričano, da bodo z baby-face barbiko Michaelom zlahka opravili. No, potem pa jih na vrhuncu filma, kar med krstom, da porihtati enega za drugim. Če ne bi on njih, bi oni njega.

Da je Michael pogumen in šarmatnen, dokaže že prej. A tu se ne ustavi, osebnostno raste naprej in končno pokaže, da zna tudi šahirati. V zloveščem zaključnem kadru je jasno, da je Michael tudi dejansko, ne samo formalno, prevzel odgovornost oblast.