Kreativnost = spontanost + drznost

Pravkar sem naletel na webu na en krasen eksperimentalni programček (za techieje - uporablja HTML-5, potrebujete primeren browser) za risanje/skiciranje z miško.

Preizkusim, malo klikam in poskusim narisati psa. Naj najprej povem, da nisem kak poseben risar. Poleg tega je z mišjo nemogoče težko "prostoročno" risati. Po 30 sekundah nastane tole:

Bil sem očaran nad drobnimi triki, s katerimi Harmony pričara iluzijo skiciranja in delno kompenzira težave, ki jih ima miš kot risarsko orodje. In se odločim, da bom napisal en blog post o programu Harmony.

Za blog post pa potrebujem nekaj ilustracij. In se lotim narisati še nekaj psov, tokrat si vzamem več časa in skrbnosti. Hm... vsi nadaljnji poskusi, ki niso bili več samo igranje, temveč naloga, so izpadli manj uspešno. Tole je eden od primerov:

Nobeden mi ni tako všeč kot tisti prvi, narisan čisto mimogrede in brez posebnega namena.

Na koncu se odločim, da bom namesto o Harmony raje moraliziral, zakaj imajo mnogi ljudje težave s kreativnostjo.

Prvič, ne upajo si poskusiti. Če ne verjamete, prosite 10 odraslih ljudi, da naj vam narišejo psa. Ker so formirane osebnosti, morda uspešni inženirji, pravniki ipd., se pač ne spodobi, da naredijo zanič izdelek, zato se raje niti ne upajo poskusiti.

Drugič, kreativnost je včasih težko doseči, če smo krčevito osredotočeni samo na že definirano nalogo in doseganje cilja. Seveda je to tudi potrebno, vendar si je treba sem ter tja privoščiti tudi kak izlet v eksperimentiranje. Pa četudi tako čudaško kot risanje psa z mišjo.